Ana Soklič
Voda
Greva naprej
V novi čas
Zbeživa od tu
Daleč stran
Ne ustavljajva se
Prav nikjer
Dolga bo noč

Ti slišiš, ko mi bije razum
Ta nemir
Ves ta zvok
In pusti jih, naj pravijo vse
Ti kot nomad dobro veš
Da od besed do dejanj najdaljša je pot

Voda
Med nevihto obležim v tebi do konca
Voda drvi
A ne zmore v naju dva
A ne zmore v naju dva

Peljiva naprej
V drugo smer
Dalj od luči
Prepričanj
Tam je strgan stol
Ki stoji
In čaka nekoga
Čaka otroka
Voda
Med nevihto obležim v tebi do konca
Voda drvi
A ne zmore v naju dva
Ne, ne zmore v naju dva