Spet rdeča luč ki sprašuje me kam
Kamorkoli moj pogled se ozre
Gora novih le ukazov za me
Še sonce govori naj mu sledim
Tudi ono zapusti me in sama v temi se zgubim

V levo svetla cesta gre desno tema mami me
Kod naj uberem jo sploh več ne vem
Morda še nocoj odidem tja kamor vem da sploh ne smem

Morje besed položenih v dlan
V slani vodi tiho se raztope
Preden črko le ujamem zlede
Kje medvrstice rojevajo se
Prosim zanje premišljujem in ždim s skritim mlinom se borim

Pridi sem ne-pojdi tja glas neznani šepeta
V glavi šumi mi od tisoč želja
Če vsaj ena sploh je prava ne vem saj ta glas miru ne da

Saj ta glas miru ne da miru ne da miru ne da